ponedeljek, 23. november 2015

Narava zdravi - kravji eksperiment

Dva meseca najine preselitve je naokoli. Bolj in še bolj uspešno. Izjemno sem zadovoljna glede okolja, ki naju je sprejelo zares velikodušno in odprto. Kdo pravi, da so Primorci zaprti? Hja, oni sami, kajpada. Kakšen mesec in pol sva jedla, kar sva imela, tudi vloženo, kuhano, predelano in kruh. Ni bilo dovolj sredstev za svežo hrano. Rezultati so več kot zaskrbljujoči. Poleg starih bolezni so se nenadoma, brez opozorila in simptomov pojavile nove zdravstvene težave. Ugotavljam, kaj bi lahko bilo. Raziskujem, eksperimentiram, raziskujem, eksperimentiram .... Odpornosti nimam, na vse sem občutljiva. Lani pa sem v takem času bivala celo zimo v prikolici pri 5 stopinj Celzija, brez da bi enkrat samkrat kihnila. Bom delila skozi tale blog svoje misli in kaj menim, d ni dobro, da mi dela težave.

Imam srečo, krasne sosede, ki imajo zaraščen travnik in plevelno njivo pa polno zelenja na vrtu. In nekaj odveč sadja, radiča in buč. Pravi blagoslov. Opazovala sem krave na travniku in se spraševala, zakaj so tam in s slastjo jedo zeleno. Hm, so izjemno izbbirčne, ne jedo vsega, ne jedo preveč staro, strupeno in neužitno. Ti otočki ostanejo nepopasenoi, tudi, če so krave lačne. Zanimivo. Jaz pa pojem, kar dobim, če sem lačna.

Naslednja misel je bila, pasi se ko krava, da boš zdrava, okrogla, močna, odporna. Jej kar je užitno in mlado. Jej najboljše, biološko in ne samo to, kar ima hranila.

velika, močna, zdrava žival, ki je samo travo in sadje, ki pade z dzreves


Napasla sem se, kar mi je ustrezalo, regrat, trobentice, zvezdica, (njen čas je sedaj najboljši in še bo uspevala tudi pod snegom). Pleg teh rastlin sem nabrala še koprive, (užitne in zdrave so vse koprive tako pekoče kot sladke), radič in cvetove kot so ivanjščice, marjetice, nekaj rdeče detelje, regrata, črnoglavke. Na sosedovem vrtu pa sem našla še cvetove ognjiča. Blagoslovljena Primorska, kjer je tudi pozimi dosti divje hrane. Vse skupaj sem sočila. Cvetove pojem tudi take kot so. Sok je bil nujen, da je hitro prodrl v kri in začel zdraviti bolne celice. Počutje se je nenadoma drastično izboljšalo, takoj sem dobila več volje, veselja, življenje je postalo smiselnejše in lepše. Da, rudnine in minerale sem potrebovala. Največ jih dobim ravno iz divje, samonikle hrane, plevelov.

sočenje pšenične trave in užitnih samoniklih rastlin

sok iz bučke in banan s sveže nabranimi travniškimi cvetovi

korenček z regratom, zvezdico, koprivo, sadjem in cvetovi

regrat z avokadom, paradižnikom, čebulo in česnom + dosti radiča in solate z vrta sosede Marice


Od tedaj vsak dan nabiram užitne plevele in jih mešam z bananami ter še kakšnim sadjem. Zdravim se občasno s sokovi in predvsem presno hrano. V desetih dneh sem skoraj že spet nazaj vzpostavila ravnovesje. Najbolj sme vesela, da menstrualna kri nima več vonja po gnojnici in kislem ampak je čisto brez vonja. Takoj po zaužiti hrani, ki je vsebovala beljakovine živalskega izvora in še posebej po kruhu sem imela pline, ki so močno zaudarjali po kislem ter zelo neprijeten vonj menstrualne krvi. Tudi pot je postal kiselkast in neprijeten. Takoj sme imela težave z zobmi, pa so bili v redu že nekaj let, zdravi in močni.

Kaj mi najbolj škoduje?


Po nekaj letih opazovanja sebe sem ugotovila, da me najbolj pritegne kruh, ki mi naredi največ težav. Prebava se mi ustavi in telo se mi takoj zakisa, začnem siveti, lasje mi izpadajo, nohti se mi lomijo, nastanejo tudi težave s kostmi. Poviša se mi pritisk, srce mi razbija in dobim adrenalin. Težko tudi spim in sem močno razdražljiva ter nestrpna.

Naslednja stvar, za katero sem ugotovila, da mi zares škoduje in jo dobim z uživanjem hrane pri določenih osebah, je predelano kakršnokoli olje. Maščobe, ki se ne predelajo in ostanejo v telesu, mi povzročajo resno škodo na zdravju. Ker se je to zgodilo pred kratkim, se sedaj izogibam tudi drugim maščobam, kot so oreščki, semena, avokado in še posebej kokos. Ko bodo težave minile, jih bom spet zmerno uživala. Ugotovila sem namreč, da uživanje preveč kakršnekoli maščobe, pa naj bo topna v krvi ali ne, mi škoduje. Ugotavljam tudi, da mora vsak posameznik pri sebi ugotoviti, koliko maščobe zares potrebuje. Vam pa zaupam, da je to bistveno manj, kot menimo da je.

Še ena reč je, ki mi res škoduje in to je sol. Težave imama z ledvicami ter visokim pritiskom. No, da sladkorja niti ne omenjam. Za goste uporabljam samo himalajsko sol in trsni sladkor, sama pa ju ne uživam. Raje jem organsko sol, ki jo vsebujejo rastline kot so alge ali kar v naravi naberem vršičke lišajev, ki rastejo na kamninah. S sladkorjem nimam težav ker pojem kolikor lahko sadja, rada imama zrelo in sladko sadje. Za nezrelega, še posebej banane, sem ugotovila, da mi ne naredi dobro.

Kako pridem ven iz godlje?

Ponavadi me rešujejo strokovna literatura in posvetovanja z različnimi strokovnjaki, ki jim preverjeno zaupam ter drugimi, ki se ukvarjajo s podobno temo.  Zahvaliti se moram Stipetu Hećimoviću, biologu z Goriškega, ki me je vedno dobro usmerjal, da sme našla pravo pot. Uporabila sme njegovo tehniko preverjanja avtorjev in sicer si v literaturi izbereš eno stran in si izpišeš strokovne izraze v en stolpec ter čustvene besede v drugega. Prava literatura ne bo vsebovala čustvenih besed.

V strokovni literaturi sem našla nasvete iz izkušenj strokovnjakov, da ko je človek bolan, bi se moral zdraviti izključno s presno hrano in kuhano uživati le, če je res zdrav. Resno sem vzela nasvet in se lotila dela na sebi. In pomaga. Zelo pomaga. Zdravje se počasi izboljšuje.

Izbor prave literature


Ni lahko najti pravo literaturo neodvisnih avtorjev, ki imajo za seboj dosti izkušenj. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se to naučila. Prepoznati dobro literaturo. Zaupanja vredni avtorji niso pogosti. Vsekakor pa tudi le-te jemljem kot zgolj informacije, ki jih je treba preveriti na sebi. Veliko deluje, kar nekaj pa tudi ne. Vendar tako hitreje pridem do idej, kaj naj preizkušam za zdravje in kaj bi lahko pri meni delovalo, ne da bi si nevarno škodila. Prehrana, ki jo uporabljam je lahko nevarna za nekoga, ki je ni vajen, ki se je ne loti postopoma pod strokovnim nadzorom (priporočam redno pregledovanje krvi in urina) in ne pozna kemije, biologije, delovanja rastlin in človeškega telesa. Neznanje in pomanjkanje izkušenj lahko res škodljivo vpliva na zdravje.

Revija Narava zdravi


Ena od prvih resnih literatur, ki jo toplo priporočam, je revija Narava zdravi. Nanjo sem naročena že od samega začetka, saj vedno v kioskih poide in je nočem zamuditi. V njej najdem informacije, ki jih nikjer ni. Revija ponuja strokovne in poljudne članke, vsakomur razumljive. Začela pa sme jo brati zaradi Jožeta Majesa, zagotovo ga poznate. Največ v reviji prebiram članke o rastlinah. Te članek prebiram večkrat, saj so res koristni in polni zanimivih, nikjer branih informacij. Če imate revijo, jo le shranite, saj ima trajno vrednost zaradi teh člankov. Vaši zanamci bodo veseli te koristne dediščine. Le poglejte novembrsko številko, kdo še piše o hrastu? Dokler bo revija vsebovala take informacije, bom gotovo naročnica nanjo.



Strinjam se tudi s tem, da zdravilnih rastlin in samoniklih divjih rastlin ne smemo prati. Jaz tudi svoje zelenjave in sadja ne perem. Vzrok je preprost. Spet smo pri kravi. Zakaj je krava zdrava? Kje dobi krava B vitamine in bakterije? Je z neoprano travo in sadjem vendar. Če uživam samo rastlinsko hrano, potem moram pojesti tudi bakterije na njej in tudi žuželke, pajke ... ki jih spregledam in gotovo tudi prispevajo k mojemu zdravju. Sicer si strokovnjaki o tem niso še enotni, a komu mar, poslušam sebe in ugotavljam, da je to to. Zato, ko me kdo vpraša, sme veganka, odgovarjam: "Ne morem biti, ker ne vem, koliko žuželk pojem nevede."

Kot zanimivost naj povem, da sem pomagala prijateljici pri njeni prehrani in da se ji je zdravje močno izboljšalo ter se je izognila operaciji. V reviji Narava zdravje je članek o hišnih ljubljenčkih, ki me je spomnil na prijateljico in njeno psičko, ki je dobila raka. Psička je začela sama od sebe zahtevati hrano, ki jo je jedla prijateljica in rak je izginil. Ko je veterinarka prepričala prijateljico, da je psičko spet začela hraniti s pripravljeno, predelano pasjo hrano, ki ne more biti biološka, je psička zopet zbolela. In nato je spet jedla hrano, kot medve. In spet je ozdravela. Veterinarka ni verjela, da je to od take hrane. No in zgodba se je ponovila še tretjič ter četrtič (takrat res ni bilo več dvoma). Tako se je prijateljica prepričala v zdravilnost njene hrane. Tudi mene je presenetilo, da učinkuje na psu. (p.s. prijateljica je hrano, ki je dobra za prehodno obdobje med klasično in bolj presno, rastlinsko prehrano in vsebuje tudi kuhano hrano).

Naj tale blog končam še z zahvalo iz srca vsem, ki ste mi priskočili na pomoč kakorkoli, z raznimi donacijami in znanjem. Moja prijateljica Darja pravi, če bi vsi ljudje vse delili, bi vsi vse imeli in nihče ne bi bil v pomanjkanju. Za razmisliti. Ko si brez denarnih sredstev skušaš živeti na drug način. In zanimivo, dobro gre. Ko postavljam na tehtnico denar ali zdravje, ni dvoma, za kaj se bom odločila. Raziskujem pa, če lahko imam oboje. Ko pridem do konkretnih rezultatov napišem tudi kaj o tem.