sobota, 27. maj 2017

Zgodba o B12

Kaj je sploh B12? Moja razlaga je, da gre za zelo kompleksno skupino vitaminov B kompleksa, ki so v in na hrani, se lahko tvorijoo v organizmu in se vnašajo tudi s pomočjo hrane ter pri tem sodelujejo bakterije. B12 si sama poenostavljeno predstavljam kot bakterijo, ki povzroča nastajanje vitamina B12 v telesu, ki sodeluje pri veliko procesih zato njegovo pomanjkanje lahko povzroči resne okvare telesa in tudi usodnne bolezni.

Pri meni je krvna analiza pokazala, da imam kritično pomanjkanje B12 in sicer pod mejo merljivosti torej pod 61. Medicinska rešitev je takojšen vnos B12 z inekcijami. Spraševala sem in raziskovala izvor B12 v inekcijah, vendar nisem dobila podatka, iz česa je zdravilo narejeno. Ker imam izkušnje z železom, da mi ni nič pomagalo, kar ponujata današnja medicina in farmacija, sem se naslonila na svojo pamet in se lotila raziskovanja, kako trajnostno odpraviti mojo težavo.

Mit o veganih in pomanjkanju B12

Najprej sem ugotovila nekaj zelo zanimivega. Srečala sem družino, ki so vsejedci in uživajo meso,  mlečne izdelke ter jajca, pa imajo vsi člani družine po očetovi strani skrajno pomanjkanje vitamina B12, enako kot jaz, ki se prehranjujem rastlinsko. Tudi zdravniški članki so mi to potrdili, da pomanjkanje B12 ni nujno povezano s prehrano. Dejstvo sicer je, da vegani, ki jedo izključno hrano iz velikih trgovskih centrov, ne morejo vnašati vitamina B12 s hrano, saj ga v taki hrani ni. B12 je na sončnih travnikih, kjer morajo biti pogoji za to bakterijo in je v hrani, ki je biološka.  To pomeni, da so med vegani razlike, odvisno, kkašno vrsto hrane jedo in jih ne moremo metati vse v en koš. Vedeti torej moramo, kdaj rastlinska hrana vsebuje B12. Sama hrane živalskega izvora ne uporabljam, ker mi po njej ni dobro in se takoj pojavijo vse bolezni, ki so mi delale velike težave. Osebno menim, da vnos B12 iz take hrane zame ni primeren, ker je že predelan oz. uporabljen, kar enako velja za prehranska dopolnila rastlinskega izvora.

Kaj pomeni pomanjkanje B12?

Nekaj simptomov pomanjkanja B12 imam, vendar pa je nekaj navadnega, pri ponanjkanju tega vitamina bi namreč morala imeti tudi pomanjkanje folne kisline in anemično krvno sliko, kar pa je pri meni ravno obratno. Zato sem še raziskovala naprej in odkrila, da so ljudje, ki sicer B12 imajo, pa jim ga telo ne absorbira. Podobno, kot je to na primer pri sladkorju, če je telo odporno na iznulin, sladkor ne gre v celice in ga je v krvi preveč, kar pomeni posladično sladkorno bolezen, zato je človek kljub veliko sladkorja v krvi lačen in oslabel, brez energije ter hlasta po sladkem (slaščice, sladkor, sadje). Da B12 ne preide v celice lahko povzročijo nekatera zdravila in bolezni, med njimi na primer je tudi okvarjena trebušna slinavka ali problem želodčne sluznice in receptorjev.

Kako sem se lotila eksperimenta?

Obogoatena z vsem tem teoretičnim znanjem sem se v skladu z dogovorom z mojim osebnim zdravikom sitstematično lotila sksperimenta. Moja teza je obsegala naslednje: da B12 ne prehaja v celice zaradi trebušne slinavke in da moram vnesti v telo več B12 ter beljakovin. Pri trebušni slinavki in sladkorju je še težava zaradi premalo gibanja, kar sem morala vljučiti v svoj program rehabilitacije. Tako sem šest mesecev delala naslednje:

  • pitje mlačne vode (hladna ustavlja prebavo)
  • jogijske raztezalne vaje zjutraj
  • vnos več beljakovin kot so nakaljena pšenična zrna, nakaljene sončnice, nekateri oreščki, sveža kopriva, soja
  • vnos hrane, ki vsebuje veliko B12: nakaljena pšenična zrna, kislo zelje, fermentirana hrana kot so kislo ovseno mleko, sojin jogurt, neoprana zelenjava in sadje z mojega vrta, hrana z mojega vrta
  • napor vsak dan vsaj pol ure, da se prepotim (nisem delala redno) zaradi sladkorjev
  • izogibanje sladkemu sadju in vsej hrani, ki ima visok glikemični indeks
Primer obroka: namočena mleta semne lanu, sezama in maka, sojin jogurt, cimet in jagode ali borovnice.

Kislo ovseno mleko sem naredila tako, da sem oves zmlela v kavnem mlinčku in ga namočila v izvirsko vodo za 3 dni, da je postalo kislo in tako vsebovalo bakterije B12. Na sliki je eksperiment, ko sem mu dodala žlico jogurta in je iz njega nastal zanimiv redek kisel jogurt.

Nakaljena sončnična semena.

Rezultati eksperimenta

Po šestih mesecih sem zopet naredila krvne preiskave, ki so pokazale, da je moj način reševanja težave pomanjkanja B12 pri meni uspešen, saj se je pomanjkanje B12 dvignilo iz neznane številke pod mejo merljivosti na 62, kar je že številka, ki je merljiva. Imam tudi nove ideje in izkušnje, kako bom trjanostno rešila svoj problem z B12. S svojim eksperimentom bom nadaljevala in se oglasila spet čez šest mesecev, ko dobim nove rezultate. 

Še o presni in kuhani hrani

Preteklo je kar nekaj časa od zadnje objave, vendar sem vmes res intenzivno delala na sebi in prehrani ter gibanju.

Okolje in pogoji

Moji žilvjenjski pogoji so se izboljšali tako, da imam sedaj varno, toplo in suho bivališče, kar sem najbolj pogrešala. Imam tudi kar nekaj lastne zdrave, biološke hrane in možnost nabiranja divjih samoniklih rastlin, kar je velik plus. Imam odlično izvirsko vodo preverjeno vodo, ki na moj organizem dobro vpliva in ni primerjave z vodo iz pipe. Sem na čistem zraku, kolikor je pač lahko čist na tem planetu. Edino, kar me še malo pesti so občasni stresi zaradi starega avta, ki se večkrat pokvari, zato moram uporabiti lastne noge, kar spet pripomore k dobremu zdravju in počutju, vzame pa mi ogromno časa, saj sem do prvega javnega prevoza oddaljena 14 km po strmem klancu. Večino dni, razen ob vikendih, ko v prazno vas pridejo vikendaši, je mir. Še eden od osnovnih pogojev za dolgo in zdravo življenje. Skratka vse osnovne pogoje sem uspela izboljšati, kar se tudi pozna na krvni sliki in zdravniških preiskavah. Sem zelo zdrava razen B12, o čemer pa bom govorila v posebnem članku.

Kako sem do tega prišla? Najprej sem morala imeti dosti znanja o tem, kaj sploh potrebujem, da bom zdrava. Nato mi je moralo to postati smiselno. Sprejela sem odgovornost za lastno zdravje in začela delovati. Venomer se motim, padam, delam napake ... kar mi jasno kaže pravo pot in vedno znova poskušam še druge poti.



Presna in kuhana hrana

Po tolikem času zdaj že jasno vem, da kuhana hrana, tudi če jo namakam in odcejam vodo, da spravim ven čim več sladkorjev, mi ne ustreza in mi povzroča probleme s sladkorjem ter trebušno slinavko in inzulinom. Še vedno jo uporabljam vendar zelo malo. Bolj zaradi pomanjkanja denarja za nakup večje količine ovsa, oreščkov ter semen (ekološki pomenijo kar velik finančni zalogaj) kot kaj drugega. Ko bom prišla do njih, bom gotovo jedla vse samo presno in kaljeno. Podajam primer presnega obroka, ki ga lahko jem ves čas, sem zdrava, odlično se počutim, sem sita, sem topla, lahko delam fizično delo, imam odlično prebavo, blato in urin ter menstrualna kri ne smrdijo, kot tudi ne pot.

Recept za presni obrok:

2 pesti dobro nakaljenega ovsa
10 namočenih in olupljenih mandljev ali orehov
3 žlice naseljenih sončničnih semen
3 žlice mletega in namočenega lanu
1 žlica mletega in namočenega maka
1 žlica mletega in namočenega sezama
1 strok česna
nekaj listov mladega regrata
peteršilj
zrel avokado, do dva avokada največ
kumina ali kurkuma (po okusu, lahko se izpusti ali zamenja s čim drugim)

Sestavine zmiksam z blenderjem ali paličnim mešalnikom. Ta obrok je potrebno vedno jesti svežega in ne more stati niti pol ure. Je zelo hranljv, daje moč, energijo, ne povzroča visokega glikemičnega indeksa in je zato zelo primeren za ljudi, ki imajo težave s sladkorjem. Je lahko prebavljiv, biološki in ne povzroča nobenih stranskih učinkov, če se upoštevajo oličine sestavin prilagojene na posamezen organizem. To se doseže z eksperimentiranjem in opazovanjem sebe.

Kako prepoznam težave s sladkorjem?

Težave pri nenadnem porastu sladkorja v krvi prepoznam po naslednjih znakih:

  • srbenje dlani, podplatov
  • vaginalne glivice
  • glavobol na vrhu glave
  • slaba volja
  • oteženo gibanje in zastajanje vode (gosta kri, tudi menstrualna)
Če ignoriram te znake in ne psremenim ničesar, potem znaki postanejo zelo resni in sicer močno srbenje nožnice in glivice ter potemneli in nagubani, otrdeli ter odebeljeni nohti na nogah. Ko psremenim prehrano in se več gibam, ti znaki izginejo, slednji po nekaj mesecih.

Kako težave s sladkorjem odpravim?

Ne jem kuhane in predvsem ne pečene hrane. Ne jem nič predelane hrane, mok in kruha, jem samo nakaljeno in sveže. Izogibam se sladkemu sadju, ne jem nobenega predelanega sadja niti ne suhega sadja amapk jagodičje in divje sadje ter gozdne sadeže.
Predvsem pa poudarjam, da je sladkor energija in ga je potrebno nujno porabiti, zato tako hrano jem pred fizično aktivnostjo. Več kot sem kativna in delam napotrno, bolj sem zdrava tako da zdrava hrana brez goibanja ne pomaga.

Težave z oksalno kislino

Ker jem divjo samoniklo hrano zaradi železa in drugih rudnin ter mineralov, vendo obstaja možnost, da imam preveč oksalne kisline, kar vpliva na delovanje ledvic in kristale v urinu. Da imam težave z oksalno kislino vem, če ne morem iti na vodo, če mi voda v mehurju zastaja, če me boli v okolici mehurja, če imam krče v nogah in mišicah tudi po celotnem telesu.



Težavam z oksalno kislino se izognem tako, da se naučim, katere rastline imajo veliko oksalne kisline in jih jem zmerno v omejenih količinah, včeraj sem se naučila, da to velja tudi za grah. Veliko oksalne kisline imajo na primer temno zelena zelenjava, največ špinača pa koprive pa ravno to potrebujem za železo. Ena od rešitev je tudi, da tako zelenjavo posušim in jo še enkrat namočim za uporabo, s čimer učinek oksalne kisline malo zmanjšam.

In še nasvet: ljudje smo med seboj različni zato vse poreikzušajte na sebi sami in videli boste, kako to deluje pri vas. Brez znanja pa tudi ne gre. Priporočam obnovo osnovnošolske in srednješolske kemije, fizike in biologije ter kako dobro knjigo o rastlinah kot jih imata dr. Tomaž Petauer in Samo kreft.

Imam tri želje, za katere upam, da mi jih zlata ribica izpolni: da bi imela svojo zemljo za predelavo hrane, če se le da v občini Kobarid; da bi imela zanesljiv avto s katerim lahko pripeljem stvari sebi in drugim in se vozim po hribih; da me država pusti na miru in mi ne bi iblo treba plačevati davkov ter obveznih prispevkov.