Zgodba o B12

Kaj je sploh B12? Moja razlaga je, da gre za zelo kompleksno skupino vitaminov B kompleksa, ki so v in na hrani, se lahko tvorijoo v organizmu in se vnašajo tudi s pomočjo hrane ter pri tem sodelujejo bakterije. B12 si sama poenostavljeno predstavljam kot bakterijo, ki povzroča nastajanje vitamina B12 v telesu, ki sodeluje pri veliko procesih zato njegovo pomanjkanje lahko povzroči resne okvare telesa in tudi usodnne bolezni.

Pri meni je krvna analiza pokazala, da imam kritično pomanjkanje B12 in sicer pod mejo merljivosti torej pod 61. Medicinska rešitev je takojšen vnos B12 z inekcijami. Spraševala sem in raziskovala izvor B12 v inekcijah, vendar nisem dobila podatka, iz česa je zdravilo narejeno. Ker imam izkušnje z železom, da mi ni nič pomagalo, kar ponujata današnja medicina in farmacija, sem se naslonila na svojo pamet in se lotila raziskovanja, kako trajnostno odpraviti mojo težavo.

Mit o veganih in pomanjkanju B12

Najprej sem ugotovila nekaj zelo zanimivega. Srečala sem družino, ki so vsejedci in uživajo meso,  mlečne izdelke ter jajca, pa imajo vsi člani družine po očetovi strani skrajno pomanjkanje vitamina B12, enako kot jaz, ki se prehranjujem rastlinsko. Tudi zdravniški članki so mi to potrdili, da pomanjkanje B12 ni nujno povezano s prehrano. Dejstvo sicer je, da vegani, ki jedo izključno hrano iz velikih trgovskih centrov, ne morejo vnašati vitamina B12 s hrano, saj ga v taki hrani ni. B12 je na sončnih travnikih, kjer morajo biti pogoji za to bakterijo in je v hrani, ki je biološka.  To pomeni, da so med vegani razlike, odvisno, kkašno vrsto hrane jedo in jih ne moremo metati vse v en koš. Vedeti torej moramo, kdaj rastlinska hrana vsebuje B12. Sama hrane živalskega izvora ne uporabljam, ker mi po njej ni dobro in se takoj pojavijo vse bolezni, ki so mi delale velike težave. Osebno menim, da vnos B12 iz take hrane zame ni primeren, ker je že predelan oz. uporabljen, kar enako velja za prehranska dopolnila rastlinskega izvora.

Kaj pomeni pomanjkanje B12?

Nekaj simptomov pomanjkanja B12 imam, vendar pa je nekaj navadnega, pri ponanjkanju tega vitamina bi namreč morala imeti tudi pomanjkanje folne kisline in anemično krvno sliko, kar pa je pri meni ravno obratno. Zato sem še raziskovala naprej in odkrila, da so ljudje, ki sicer B12 imajo, pa jim ga telo ne absorbira. Podobno, kot je to na primer pri sladkorju, če je telo odporno na iznulin, sladkor ne gre v celice in ga je v krvi preveč, kar pomeni posladično sladkorno bolezen, zato je človek kljub veliko sladkorja v krvi lačen in oslabel, brez energije ter hlasta po sladkem (slaščice, sladkor, sadje). Da B12 ne preide v celice lahko povzročijo nekatera zdravila in bolezni, med njimi na primer je tudi okvarjena trebušna slinavka ali problem želodčne sluznice in receptorjev.

Kako sem se lotila eksperimenta?

Obogoatena z vsem tem teoretičnim znanjem sem se v skladu z dogovorom z mojim osebnim zdravikom sitstematično lotila sksperimenta. Moja teza je obsegala naslednje: da B12 ne prehaja v celice zaradi trebušne slinavke in da moram vnesti v telo več B12 ter beljakovin. Pri trebušni slinavki in sladkorju je še težava zaradi premalo gibanja, kar sem morala vljučiti v svoj program rehabilitacije. Tako sem šest mesecev delala naslednje:

• pitje mlačne vode (hladna ustavlja prebavo)
• jogijske raztezalne vaje zjutraj
• vnos več beljakovin kot so nakaljena pšenična zrna, nakaljene sončnice, nekateri oreščki, sveža kopriva, soja
• vnos hrane, ki vsebuje veliko B12: nakaljena pšenična zrna, kislo zelje, fermentirana hrana kot so kislo ovseno mleko, sojin jogurt, neoprana zelenjava in sadje z mojega vrta, hrana z mojega vrta
• napor vsak dan vsaj pol ure, da se prepotim (nisem delala redno) zaradi sladkorjev
• izogibanje sladkemu sadju in vsej hrani, ki ima visok glikemični indeks

Primer obroka: namočena mleta semne lanu, sezama in maka, sojin jogurt, cimet in jagode ali borovnice.

Kislo ovseno mleko sem naredila tako, da sem oves zmlela v kavnem mlinčku in ga namočila v izvirsko vodo za 3 dni, da je postalo kislo in tako vsebovalo bakterije B12. Na sliki je eksperiment, ko sem mu dodala žlico jogurta in je iz njega nastal zanimiv redek kisel jogurt.

Nakaljena sončnična semena.

Rezultati eksperimenta

Po šestih mesecih sem zopet naredila krvne preiskave, ki so pokazale, da je moj način reševanja težave pomanjkanja B12 pri meni uspešen, saj se je pomanjkanje B12 dvignilo iz neznane številke pod mejo merljivosti na 62, kar je že številka, ki je merljiva. Imam tudi nove ideje in izkušnje, kako bom trjanostno rešila svoj problem z B12. S svojim eksperimentom bom nadaljevala in se oglasila spet čez šest mesecev, ko dobim nove rezultate.