Že nekaj let se ukvarjam s koščkom najete zemlje sredi urbane civilizacije pri Ljubljani. Daje mi mir in veselje. Ko se zasanjam in opazujem rastline, mimo pridrvi vlak in ropot mi do temeljev pretrese živčevje. Končno so tudi nehali graditi kanalizacijo. Opazim, da je veliko miši in voluharjev, veliko nekajletnih rastlin, tako divjih kot domačih, je suhih. Zavzdihnem, saj je davek civilizacije med deli za kanalizacijo terjal odselitev družine podlasic, ki so namesto mačk lovile glodavce. Pogrešam jih, ravnovesje je brez njih podrto.
Muc muc muc ... mama vpije in mačka, ki sta se prej delala, da lovita (v resnici je eden spal, drugi je meditiral, da lovi) sta jadrno oddirjala na večerjo briketov in mačje konzerve. Od te hrane sta debela in bolna, njuna genetika namreč narekuje, naj lovita, se giblje in jesta surovo. Čustva naše mame pa so njuno genetiko spremenila v hišni copati za božanje ter crklanje.
 |
| Srečko največkrat ni v akciji, najbolje ulovi domačo mamo. |
 |
| Alfa Gustl se dela, da lovi, ponavadi ga med tem zmoti domača mama. |
Divja mačka, ki se ne pusti božati, Blackie pride sicer ponoči, žal pa ga naša mačkozavra kaj hitro prepodita.
Že
prav, da v vasi delajo kanalizacijo, saj v potok, kjer so bile nekoč
ribe, raki, pižmovke, vidre in še druge živali, ni več življenja. Vsako
leto pri mojem vrtu gnezdita divja raca in racman in se že dobro
poznamo, a to je vse. Voda je umazana, smrdi in peče, če pride v stik s
kožo. Potok je poln kemikalij in umazanije, plastike, odvrženih reči.
Morda se bo potem kaj izboljšalo. Pomnim, da smo nekoč vodo zajemali iz
potoka, jo pili, z njo kuhali in prali. Nismo poznali praškov, prali smo
s pepelom in peskom. Otroci smo se v njej igrali in se pozimi drsali.
Ne pomnim, kdaj je nazadnje zamrznila tako, da bi na njej lahko igrali
hokej, kot nekoč. Najhuje je bilo, ko je bol v bližini mesar, ki je
klavniške odplake spuščal direktno v potok. Nič ni pomagalo, saj je
poznal ljudi na višjih položajih. Poleti smo morali imeti okna zaprta.
Nekaj let, dokler mu je zdravje služilo, nismo zračili hiše. Bogastvo in
poznanstva mu pri ohranjanju lastnega življenja nista pomagala.
Vendar
pa, preprostost bivanja ne potrebuje kanalizacije. Ko se naučiš prav
kompostirati lastno blato, je to čudovit vir hranil za rastline,
najboljši možen gnoj za vrt. Tudi če lulaš na vrt je dobro, saj živali
tvoj vonj zaznajo in ga spoštujejo. Na klasičnem vrtu poleg mojega srne kar rade pojedo fižol in druge pridelke, pri meni pa jih ne.
Ni komentarjev:
Objavite komentar