Prijazen gospod Bogdan, ki ga lahko srečamo ob Tržaški cesti na meji med Brezovico in Ljubljano blizu Pavilijona (izvoz na AC), mi je podaril češnje iz Goriških Brd. Vsakič, ko take češnje srečam, se mi pocedijo sline, saj so res slastne, še posebej so mi pri srcu hrustljavke, ki pa so bolj občutljive, pravi gospod s kmetije Marinič. V Hiši Marinič se trudijo, da bi sadje bilo sveže nabrano, kakovostno. Imajo spoštljiv odnos do narave. Priporočam, cena je tudi ugodna.
V enem od velikih centrov pa sem našla en biser, ki si ga le poglejte http://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=es&u=http://campoytierra.com/&prev=search.
V trgovskem centru so bile na kupu češnje treh proizvajalcev in srečo sem imela, da sem vzela ravno od teh ekoloških kmetov, bile so najboljše češnje, ki sem jih jedla do sedaj. Vendar pozor, vedno berite etikete na embalaži, od koga je zadeva. V prodajalni sem govorila z žensko, ki je kupila češnje drugega proizvajalca in so bila zanič. Verjamem. Pomembno je, da vemo od kod hrana, kdo in kako jo proizvaja. Ali pa se raje ustavite pri lokalnem prodajalcu in kmetu ter vzemite hrano iz prve roke.
Letos naša češnja ni obrodila, lani pa se je šibila pod težo plodov tak oda smo komaj zmogli vse pojesti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar