Narava zdravi - kravji eksperiment

Dva meseca najine preselitve je naokoli. Bolj in še bolj uspešno. Izjemno sem zadovoljna glede okolja, ki naju je sprejelo zares velikodušno in odprto. Kdo pravi, da so Primorci zaprti? Hja, oni sami, kajpada. Kakšen mesec in pol sva jedla, kar sva imela, tudi vloženo, kuhano, predelano in kruh. Ni bilo dovolj sredstev za svežo hrano. Rezultati so več kot zaskrbljujoči. Poleg starih bolezni so se nenadoma, brez opozorila in simptomov pojavile nove zdravstvene težave. Ugotavljam, kaj bi lahko bilo. Raziskujem, eksperimentiram, raziskujem, eksperimentiram .... Odpornosti nimam, na vse sem občutljiva. Lani pa sem v takem času bivala celo zimo v prikolici pri 5 stopinj Celzija, brez da bi enkrat samkrat kihnila. Bom delila skozi tale blog svoje misli in kaj menim, d ni dobro, da mi dela težave.

Imam srečo, krasne sosede, ki imajo zaraščen travnik in plevelno njivo pa polno zelenja na vrtu. In nekaj odveč sadja, radiča in buč. Pravi blagoslov. Opazovala sem krave na travniku in se spraševala, zakaj so tam in s slastjo jedo zeleno. Hm, so izjemno izbbirčne, ne jedo vsega, ne jedo preveč staro, strupeno in neužitno. Ti otočki ostanejo nepopasenoi, tudi, če so krave lačne. Zanimivo. Jaz pa pojem, kar dobim, če sem lačna.

Naslednja misel je bila, pasi se ko krava, da boš zdrava, okrogla, močna, odporna. Jej kar je užitno in mlado. Jej najboljše, biološko in ne samo to, kar ima hranila.

velika, močna, zdrava žival, ki je samo travo in sadje, ki pade z dzreves

Napasla sem se, kar mi je ustrezalo, regrat, trobentice, zvezdica, (njen čas je sedaj najboljši in še bo uspevala tudi pod snegom). Pleg teh rastlin sem nabrala še koprive, (užitne in zdrave so vse koprive tako pekoče kot sladke), radič in cvetove kot so ivanjščice, marjetice, nekaj rdeče detelje, regrata, črnoglavke. Na sosedovem vrtu pa sem našla še cvetove ognjiča. Blagoslovljena Primorska, kjer je tudi pozimi dosti divje hrane. Vse skupaj sem sočila. Cvetove pojem tudi take kot so. Sok je bil nujen, da je hitro prodrl v kri in začel zdraviti bolne celice. Počutje se je nenadoma drastično izboljšalo, takoj sem dobila več volje, veselja, življenje je postalo smiselnejše in lepše. Da, rudnine in minerale sem potrebovala. Največ jih dobim ravno iz divje, samonikle hrane, plevelov.

sočenje pšenične trave in užitnih samoniklih rastlin

sok iz bučke in banan s sveže nabranimi travniškimi cvetovi

korenček z regratom, zvezdico, koprivo, sadjem in cvetovi

regrat z avokadom, paradižnikom, čebulo in česnom + dosti radiča in solate z vrta sosede Marice

Od tedaj vsak dan nabiram užitne plevele in jih mešam z bananami ter še kakšnim sadjem. Zdravim se občasno s sokovi in predvsem presno hrano. V desetih dneh sem skoraj že spet nazaj vzpostavila ravnovesje. Najbolj sme vesela, da menstrualna kri nima več vonja po gnojnici in kislem ampak je čisto brez vonja. Takoj po zaužiti hrani, ki je vsebovala beljakovine živalskega izvora in še posebej po kruhu sem imela pline, ki so močno zaudarjali po kislem ter zelo neprijeten vonj menstrualne krvi. Tudi pot je postal kiselkast in neprijeten. Takoj sme imela težave z zobmi, pa so bili v redu že nekaj let, zdravi in močni.

Kaj mi najbolj škoduje?

Po nekaj letih opazovanja sebe sem ugotovila, da me najbolj pritegne kruh, ki mi naredi največ težav. Prebava se mi ustavi in telo se mi takoj zakisa, začnem siveti, lasje mi izpadajo, nohti se mi lomijo, nastanejo tudi težave s kostmi. Poviša se mi pritisk, srce mi razbija in dobim adrenalin. Težko tudi spim in sem močno razdražljiva ter nestrpna.

Naslednja stvar, za katero sem ugotovila, da mi zares škoduje in jo dobim z uživanjem hrane pri določenih osebah, je predelano kakršnokoli olje. Maščobe, ki se ne predelajo in ostanejo v telesu, mi povzročajo resno škodo na zdravju. Ker se je to zgodilo pred kratkim, se sedaj izogibam tudi drugim maščobam, kot so oreščki, semena, avokado in še posebej kokos. Ko bodo težave minile, jih bom spet zmerno uživala. Ugotovila sem namreč, da uživanje preveč kakršnekoli maščobe, pa naj bo topna v krvi ali ne, mi škoduje. Ugotavljam tudi, da mora vsak posameznik pri sebi ugotoviti, koliko maščobe zares potrebuje. Vam pa zaupam, da je to bistveno manj, kot menimo da je.

Še ena reč je, ki mi res škoduje in to je sol. Težave imama z ledvicami ter visokim pritiskom. No, da sladkorja niti ne omenjam. Za goste uporabljam samo himalajsko sol in trsni sladkor, sama pa ju ne uživam. Raje jem organsko sol, ki jo vsebujejo rastline kot so alge ali kar v naravi naberem vršičke lišajev, ki rastejo na kamninah. S sladkorjem nimam težav ker pojem kolikor lahko sadja, rada imama zrelo in sladko sadje. Za nezrelega, še posebej banane, sem ugotovila, da mi ne naredi dobro.

Kako pridem ven iz godlje?

Ponavadi me rešujejo strokovna literatura in posvetovanja z različnimi strokovnjaki, ki jim preverjeno zaupam ter drugimi, ki se ukvarjajo s podobno temo.  Zahvaliti se moram Stipetu Hećimoviću, biologu z Goriškega, ki me je vedno dobro usmerjal, da sme našla pravo pot. Uporabila sme njegovo tehniko preverjanja avtorjev in sicer si v literaturi izbereš eno stran in si izpišeš strokovne izraze v en stolpec ter čustvene besede v drugega. Prava literatura ne bo vsebovala čustvenih besed.

V strokovni literaturi sem našla nasvete iz izkušenj strokovnjakov, da ko je človek bolan, bi se moral zdraviti izključno s presno hrano in kuhano uživati le, če je res zdrav. Resno sem vzela nasvet in se lotila dela na sebi. In pomaga. Zelo pomaga. Zdravje se počasi izboljšuje.

Izbor prave literature

Ni lahko najti pravo literaturo neodvisnih avtorjev, ki imajo za seboj dosti izkušenj. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se to naučila. Prepoznati dobro literaturo. Zaupanja vredni avtorji niso pogosti. Vsekakor pa tudi le-te jemljem kot zgolj informacije, ki jih je treba preveriti na sebi. Veliko deluje, kar nekaj pa tudi ne. Vendar tako hitreje pridem do idej, kaj naj preizkušam za zdravje in kaj bi lahko pri meni delovalo, ne da bi si nevarno škodila. Prehrana, ki jo uporabljam je lahko nevarna za nekoga, ki je ni vajen, ki se je ne loti postopoma pod strokovnim nadzorom (priporočam redno pregledovanje krvi in urina) in ne pozna kemije, biologije, delovanja rastlin in človeškega telesa. Neznanje in pomanjkanje izkušenj lahko res škodljivo vpliva na zdravje.

Revija Narava zdravi

Ena od prvih resnih literatur, ki jo toplo priporočam, je revija Narava zdravi. Nanjo sem naročena že od samega začetka, saj vedno v kioskih poide in je nočem zamuditi. V njej najdem informacije, ki jih nikjer ni. Revija ponuja strokovne in poljudne članke, vsakomur razumljive. Začela pa sme jo brati zaradi Jožeta Majesa, zagotovo ga poznate. Največ v reviji prebiram članke o rastlinah. Te članek prebiram večkrat, saj so res koristni in polni zanimivih, nikjer branih informacij. Če imate revijo, jo le shranite, saj ima trajno vrednost zaradi teh člankov. Vaši zanamci bodo veseli te koristne dediščine. Le poglejte novembrsko številko, kdo še piše o hrastu? Dokler bo revija vsebovala take informacije, bom gotovo naročnica nanjo.

Strinjam se tudi s tem, da zdravilnih rastlin in samoniklih divjih rastlin ne smemo prati. Jaz tudi svoje zelenjave in sadja ne perem. Vzrok je preprost. Spet smo pri kravi. Zakaj je krava zdrava? Kje dobi krava B vitamine in bakterije? Je z neoprano travo in sadjem vendar. Če uživam samo rastlinsko hrano, potem moram pojesti tudi bakterije na njej in tudi žuželke, pajke ... ki jih spregledam in gotovo tudi prispevajo k mojemu zdravju. Sicer si strokovnjaki o tem niso še enotni, a komu mar, poslušam sebe in ugotavljam, da je to to. Zato, ko me kdo vpraša, sme veganka, odgovarjam: "Ne morem biti, ker ne vem, koliko žuželk pojem nevede."

Kot zanimivost naj povem, da sem pomagala prijateljici pri njeni prehrani in da se ji je zdravje močno izboljšalo ter se je izognila operaciji. V reviji Narava zdravje je članek o hišnih ljubljenčkih, ki me je spomnil na prijateljico in njeno psičko, ki je dobila raka. Psička je začela sama od sebe zahtevati hrano, ki jo je jedla prijateljica in rak je izginil. Ko je veterinarka prepričala prijateljico, da je psičko spet začela hraniti s pripravljeno, predelano pasjo hrano, ki ne more biti biološka, je psička zopet zbolela. In nato je spet jedla hrano, kot medve. In spet je ozdravela. Veterinarka ni verjela, da je to od take hrane. No in zgodba se je ponovila še tretjič ter četrtič (takrat res ni bilo več dvoma). Tako se je prijateljica prepričala v zdravilnost njene hrane. Tudi mene je presenetilo, da učinkuje na psu. (p.s. prijateljica je hrano, ki je dobra za prehodno obdobje med klasično in bolj presno, rastlinsko prehrano in vsebuje tudi kuhano hrano).

Naj tale blog končam še z zahvalo iz srca vsem, ki ste mi priskočili na pomoč kakorkoli, z raznimi donacijami in znanjem. Moja prijateljica Darja pravi, če bi vsi ljudje vse delili, bi vsi vse imeli in nihče ne bi bil v pomanjkanju. Za razmisliti. Ko si brez denarnih sredstev skušaš živeti na drug način. In zanimivo, dobro gre. Ko postavljam na tehtnico denar ali zdravje, ni dvoma, za kaj se bom odločila. Raziskujem pa, če lahko imam oboje. Ko pridem do konkretnih rezultatov napišem tudi kaj o tem.

Nova spoznanja glede hrane

Samhain, dan, ko se lahko zahvalim za vse dobro, kar mi kozmos ponuja v življenju. Zahvalim se tudi za vse, kar mi kozmos pošlje in me boli.

Zadnji mesec nama je zmanjkalo sredstev za celostno presno prehranjevanje, svoje hrane še nimava dovolj vendar sva na dobri poti. Zato sva uvedla v prehodnem obdobju pomanjkanja tudi kuhano in predelano hrano, kar pač dobiva. Rezultati so precej zaskrbljujoči. Zopet so se nama pojavile stare bolezni in pa še nekaj dodatno novega.

Ugotovila sva, da naju nahrani in nasiti res dobra, sveža, zrela hrana, biološka, kar pomeni, da če posadiš, poseješ, spet zraste. Kupljena hrana iz večjih centrov naju resnično ne nasiti.

Zelo sem vesela, da sem naletela na Davida in Mimozo, ki imata trgovine s sadjem, zelenjavo in drugimi rečmi v Kobaridu, Novi Gorici ter Mostu na Soči in nama s svojim odličnim sadjem pomagata. Nisem vedela, zakaj, ko jem njuno sadje, se najem in mi v telesu dene dobro, medtem ko italijansko sadje iz velikega  centra pa ne. No David mi je razložil, da je za njih kakovost daleč prednostna za stranke zato se za kakovost sadja zelo potrudijo. Gredo do proizvajalca, spremljajo celoten proces in jemljejo le zrelo, dobro sadje, ki ga vedno pregledujejo.

Njune trgovine res priporočam in vas vabim. Upamo, da bo za Miklavža otvoritev trgovine tudi v Tolminu.

 

dreams

Temperatura, delo in hrana, recepti za poletje

Kaj naj vam rečem, sva na morju, barjanka in Gorenjec (odveč je reči, da nama je vročina vedno delala težave).. Vročina na morju je visoka, tudi vlaga pritisne ponoči, kot veste se na Primorskem sploh ne shladi, ko je sušno obdobje. Še dobro, da je bil eno noč dež, ko sem posadila sadike.

Delo v vročini in prehrana

Te dni se oba prehranjujeva s presno in s svežo hrano. En teden je že tako. Zahvaljujoč donatorjem.  In kako je bilo? Fantastično. Čisto nova izkušnja. Čez dan delava kljub visokim temperaturam. Brez težav sva na soncu in na obali (če odštejem nekaj opeklinc). Za razliko od ljudi, ki v soseščini uživajo meso in druge živalske beljakovine, nama po kosilu ni treba iti počivati. Greva delati naprej, z veseljem in ljubeznijo. Narediva veliko in učinkovito.

delo na roke; odstranjevanje 30 let starih rastlin - bršljana, korenin, podrasti ... ni lahko delo - 

ne verjamete?

 kar poskusite

zaraščena primorska posest, delo sredi vročega dneva a figa bo kmalu osvobojena

končno plavanje na divji obali po enem tednu dela

Zakaj ni dobro po obroku počivati

Ljudje smo narejeni tako, da bi naj jedli po malo ves čas preko dneva, večinoma sadje, nekaj zelenjave in pozimi kak orešček. Ta hrana, če jo pojemo v zadostni količini, da ne dehidriramo, zadostuje za odlično delo, razvoj telesa in zdrav duh.
Ko pojemo obrok, naše telo ne sme počivati. Primati se med obroki ves čas gibljejo. Če gremo po obroku počivati ali da med jedjo ležimo pred televizorjem, tudi sedimo za računalnikom, je to najslabše, kar lahko naredimo zase. Naše telo težko predeluje hrano v mirujočem stanju, hrana začne vreti, gniti in povzroča težave, slabo prebavo, slabo počutje in bolezni. Lahek, prebavljiv obrok poln naravne vode in gibanje sta učinkovita zdravilca za obnovo celic.

Kaj jem poleti

No tole je res en luštkan recept, da si popestrite poletje z novim jedilnikom. Poskusite, neglede na to, ste doma ali na morju.
Krasno gresta skupaj lubenica in kuhan krompir. Hehe, hecno zveni, neobičajno in tak je tudi okus, neobičajno dober.
Seveda krompirja ne lupim, ker je domač in ne solim, kuham ga kratek čas nekaj minut v zelo malo vode ali na pari. Lubenica pomaga pri temu, da zaradi kuhane hrane moje telo ne dehidrira tako močno, kar pomeni, da nisem lačna ves čas in me ne začne obleti glava. Če me boli, vem, da sem dehidrirana. Vode pa ne pijem veliko, samo če je nujno, ker drugače uživam raje najčistejšo vodo na svetu - iz sadja.
Zraven sem jedla še čebulo, surov ohrovt, radič, korenje in sveže nabran istrski koromač, ki je dal res mediteranski okus ter aromo.
Seveda sem vse skupaj jedla v miru, počasi, dobro sem zgrizla in v hrani uživala.
p.s. če imam na razpolago elektriko, lubeničko ali pomarančo zmeljem v kašo, v katero potem namočim kuhan krompir, da se napije te vode in ni več dehidriran. Če to naredim nikoli ne čutim dehidracije.
Uživajte in poskusite.

krompir in lubenica z zelenjavo

krompir v soku lubenice ter marelic z zelenjavo, za konec in začetek pa jabolko

Primorska hrana

Danes je prekrasen sončen dan po burni in nevihtni noči. Prikolica je ječala in se zibala na vse mogoče načine. No včeraj sva se spred dežjem vsaj mravljic znebila, vse sva jih polovila ter izselila iz najinega trenutnega bivališča, kot tudi komarje ter muhe. Eh, nocoj je bilo dobro spati. Uspavali so naju bliski in sunki primorskega vetra. Pred nočjo sem uspela še posaditi papriko in paradižnik. Sicer za primorsko mnogo prepozno, vendar nekaj bo zraslo in imela bova še nekaj več svojega za jesti. 

primorski vrt bo  vsak čas rodil

Včeraj sva uspela pokositi še del parcele in osvoboditi fige ter češnje. Letos so dobre vendar nekoliko gnile, še posebej tiste, ki so zaraščene. Komaj čakava, da bova imela res vse svoje. Iščeva čisto svojo parcelo in tudi rada bi imela svojo prikolico. Trenutno so nama jo posodili dobro ljudje, midva pa sva jim jo v zameno dobro očistila in zakrpala luknje. Kupila sva tudi stvari, s katerimi sva jo zaščitila pred mokroto da ne propada.

ah morje

V soboto sem pa bila v Kopru na tržnici. Bilo je veselo in živahno, drugi naglasi in več jezikov, druge rastline. Zaradi izkušenj iz Ljubljane tokrat nisem takoj šla do velikih preprodajalcev sadja ampak do manjših kmetij. Nekatere je zelo zanimalo, nekateri imajo že sami ogromno znanja in delajo podobno kot jaz, nekateri so odkrito povedali, da je zanje to španska vas. Veseli me, da nisem nikjer slišala, da bi hrano, ki ostane od prodaje, metali stran, porabijo jo za sorodnike, ljudi, ki nimajo, predelavo in živali. Nekaj hrane za živali so tudi meni odstopili in moram reči, da se imajo prašiči res dobro, ker je do tako slasten korenček in jabolka. Malo je bilo za obrezati a je bilo res slastno. Moram reči, da je primorska hrana po okusu precej drugačna kot ljubljanska. Verjamem, da je to zaradi zemlje in drugačnih pogojev, saj so pridelovalci enako skrbni povsod. Hja, srečala sem tudi ljubljansko »robo« na tržnici, maline, borovnice in ribez, kar je na primorskem res redkost. 

v skromnem bivališču brez elektrike se kljub visokim temperaturam naš barjanski krompir še kar dobro drži, jem ga še jaz in to največkrat z lubenico

presne rastlinice za jest, nekaj je donacij nekaj pa kupljenega

skromno bivališče sva za silo pokrpala, grejeva se na sveče, odstopili so nama ga dobri ljudje, rabila bi svojo prikolico, bi nama jo kdo podaril?

Kmetija Bakarić

Prvo donacijo sem dobila na s Kmetije Bakarić iz Škofij, ki jih najdete izključno na tržnici Koper. Dobila sem domačo mlado solato in bučke, kaj tako slastnega še nisem jedla, solata je bila res taka, da se je topila v ustih, čeprav mi je v avtu na soncu stala cel dan.

Kmetija Brhanovi http://www.kmetija-brhanovi.si/

Druga donacija je bila tudi izvrstna, prvovrstne mlade bučke in solata. Hja, hitro so začele gniti, seveda, zadeva je ekološka, domača, ko odtrgaš na njivi takoj poješ in to je to. Zelo zelo priporočam. Najdete jih tudi na tržnici v Kopru.

Kmetija Judres

Najlepša hvala za hrano, takoj sme jo dobila in ta hrana mi je bila dana z velikim veseljem. Priporočam, je zelo okusna. Zgleda, da je primorska zemlja nekaj posebnega in da je hrana res dobra neglede iz katerega kraja prihaja. Ljudje, ki jo gojijo, pa res skrbijo, da je ekološka.

hvala za hrano in podporo - nasmeh

Veseljak pred Merkurjem Izola

Verjetno ste ga že srečali, vesel in pozitiven človek z izjemno dobro robo iz vse Slovenije, pri njemu dobite res zanimive zadeve, hvala za izvrstne neobičajne neprimorske ;-) češnje. Imajo res drug okus kot primorske, očitno ne vsebujejo toliko sladkorja. Držite pesti, da dobim večjo donacijo, baje se da, komaj čakam. Če ima kdo njegov telefon ali ga vidi, prosim, naj mi ga posreduje.

 Kmetija Bažec iz Sečovelj

Ja zagotovo ga poznate, vitek gospod, ki ima najboljšo solato na svetu, ki obstane na hladnem tudi en teden, res neverjetno. To solato, ko pridete v Koper, res morate poskusiti, vendar pridite na tržnico zgodaj v soboto, ker je takoj razgrabljena. Hvala za slastno solato, ki mi je res polepšala kosilo. Še enkrat hvala pa tudi za nasvete in prekrasen pogovor. Sicer je Gabrijel dejal, da mu je vseeno, ali objavim reklamco na netu ali ne, hm, že ve zakaj, zato še z večjim veseljem rečem, vsi k njemu po solato. Poskusila pa sem tudi njegove slive, avtohtona stara vrsta kot njegova solata, za prste obliznit in angelce pogostit. Poskusite. Hrana iz velikih centrov se s tem težko kosa.

 Nesojeni paradižnik in druge reči

 Hej hej kaj izvem ko se v drugo oglasim na tržnici v Kopru, da so me čakali s hrano in smo se zgrešili, saj so šli s štanta prej. Res škoda, dobila sem pa paradižnik. Še bolj mi je bilo žal, da smo se zgrešili. Namreč mislila sem, da imam jaz najboljši paradižnik na svetu in da ne bom našla boljšega, hej kakšna zmota, našla sem ga ;-) Ker se nam je spet mudilo bom dopolnila tale odstavek, ko jih spet srečam s podatki ter slikami.

Kmetija Marija

Priporočam, prijazna lastnika Kmetije Marija iz Kopra mi vedno podarita hrano, ki ostane, jabolka, korenje, solata, zelena, krompir ... in povem vam, da je odlična kljub temu, da ni čisto sveža oz. je za obrezat. Res res slastno. Imajo večji štant v kotu tržnice. Njihova jabolka so izjemno dobra, do sedaj takih še nisem jedla. Pa še to, cene so zmerne.

Kmetija Marija - zelo priporočam

 

Sadje zrelo, sadje nezrelo, sadje ... češnje, marelice in donatorji

Včeraj je bil dan, ko sem preizkusila vloženo zadevo, domačo in kruh. Dolgo časa tega že nisem jedla, ker pa ni bilo drugega, sem pojedla to. Vendar bi bilo bolje, če sploh ne bi jedla. Nenadoma so mi otekle noge, napihnile so se in voda me je v njih tiščala, dobila sem glivice na nogah, rokah, pekoč zgagast občutek v grlu, bila sem žejna, tečna, slabe volje, vse sem videla črnogledo, nič nisem mogla, ni se mi dalo gibati ... Skratka ti znaki so očitni predslakorni znaki in pomenijo, da nadledvična žleza ne dela, da ledvica ne delajo dobro oz. rabijo veliko krvi za čiščenje, ker je zakisana, da so se pojavili kristali v urinu (to mi povzroči tudi visok pritisk), šla sem tudi včekrat lulat in urin sem težko zadrževala. Imela sem špikanje v ledvicah. Slabo sem tudi spala. Naslednji dan pa sem imela boleče sklepe, kolke, križ kar pomeni, da je telo zaradi zakisanosti začelo jemati iz kosti kalcij.Včeraj sem pojedla  nekaj zelenega sadja, kupljenega v trgovskih centrih, kar je moje stanje še poslabšalo (opomba: to ne velja za vse centre in za vso sadje). Z gibanjem sem skušala ublažiti posledice, a zaman. Zjutraj je bilo bolje.
Kaj je povzročilo tako reakcijo v mojem telesu?
V prvi vtrti sol v hrani, predelanost hrane (pečen kruh, kvas, gluten, ki deluje kot lepilo), kislost hrane - bila je namreč vložena. Veliko je v njej tudi kisa in olja.



Danes je bil zanimiv dan. V  vasi sem našla divjo češnjo in na njej sovaščanko, doktorico, ki se ukvarja z reševanjem starih dreves. Bingo. To me zanima in komaj čakam, da izmenjava znanja. Namreč letos nam češnja ni obrodila, umira in ne vem zakaj.

 Osrednja tržnica Ljubljana, večji preprodajalci sadja

Potem sem vzela pot pod noge na osrednjo Ljubljansko tržnico, kjer je bilo res veliko štantov s sadjem. Najprej sem se lotila predstavitve mojega (najinega) projekta večjim preprodajalcem sadja, ki so me večinoma gladko zavrnili, da nimajo časa oz. jih ne zanima. Ena gospa pa je prijazno poklepetala z mano in dobila sem informacijo, kaj se na njenem štantu zgodi s sadjem, ki ostane od prodaje. Povedala mi je, da ga ne morem dobiti, ker ga da sestri in ostalim sorodnikom, ki so nekateri brezposelni, če ga je več skuhajo marmelado in naredijo sokove, ona pa potem to dobi. Pozdravljam njen projekt, to je res dobro delo, kjer imajo vsi nekaj od tega pa še lenobe ne podpira, tudi drugi delajo. Bravo.

 Osrednja tržnica Ljubljana, kmetije

Potem sem se odpravila v osrednji del tržnice, kjer imajo manjše štante posamezne kmetije.
Zelo zelo zanimivo je bilo. Vzeli so si več ali manj čas za mene.

Kmetija Alojz Murenc iz Kojskega  

v Goriških Brdih je imela slastne marelice. Smela sem pojesti dve in moram reči, da tako dobrih marelic še nisem jedla (če izvzamem marelic v Srbiji direktno z drevesa), so bile res prvovrstne in po besedah prijaznega mladeniča so tudi res take - prvi razred. Ja res priporočam, ker se z donacijo ni strinjal sem jih nekaj kupila in seveda, denarja mi za te marelice ni žal, je bil dobro porabljen. Moram poudariti, da so bile marelice povsem zrele in očitno danes pobrane z drevesa. Po teh marelicah sem bila zares sita, prebava mi je delala kot urica.

Kmetija Krašček, Hum 14, Kojsko

Prijazni dekleti sta se rade volje pogovarjali z menoj in mi tudi povedali zanimivo zgodbo mladeniča, ki izključno pri njih kupuje sadje in zelenjavo. Ker je od rojstva bolan, se je zdravljenja lotil sam in se pozdravil kar za pol. Gleda na kakovost hrane in jo tudi na nek način preverja. Ne vem kaj je v Kojskem ampak od tam prihaja zares dobro, odlično sadje. Danes je bila to največja donacija, dobila sem nekaj kilogramov pristnih zrelih češenj hrustavk. Zelo zelo so bile sladke in sme se jih res do sita danes najedla tako da danes ne bom jedla solate in krompirja, ker ni potrebno. Po tem obroku sme se počutila odlično.
Kar me je zmotilo, je bila še težava od včeraj, zopet sem imela preveč sladkorja v krvi, otekle noge, suho grlo, žeja. Zdaj že vem, da po takem obroku ne smem sedeti in počivati, bog ne daj se uleči. Preveč sladkorja je potrebno porabiti z aktivnostjo zato sem se takoj odpravila na bližnjo vzpetino in sem tekla ter delala na vrtu. Samo delo na vrtu pa ni dovolj, telo se mora prepotiti. No po teh atraktivnostih mi je danes bilo mnogo bolje, včeraj pa ni nič pomagalo.

slika češenj iz Facebook strani kmetije Krašček

Dušan Bergantič, tudi kmetija iz Kojskega

mi je takoj brez oklevanja daroval odlične češnje hrustavke in jih tudi priporočam, ga najdete blizu ostalih. Je vesela oseba, s katero se da res luštno poklepetati. Veliko novega mi je povedal o gojenju češenj za kar sem mu res hvaležna. Zagotovo ga še obiščem.

Informacije, znanje

Najbolj vesela sem bila vseh informacij, ki so mi jih dali pridelovalci sadja, kako zadeve skladiščijo, glede škropljenja, obiranja zrelega in nezrelega sadja in podobno. Zvedela sem, da se avtohtona jabolka lahko skladiščijo zgolj v naravnih kleteh, medtem, ko druga lahko oberejo čisto zelena in jih dajo v moderna skladišča, kar delajo veliki prodajni centri. Mali pridelovalci tega ne morejo, ker njihove komore imajo več vrst sadja in ko pride v stik s kisikom pri odpiranju komor, počasi zori zato je po okus tudi boljše. Hm, če je bolj zdravo pa še ne vem. Eksperiment gre dalje in vam poročam, ko to ugotovim.

Češnje

Prijazen gospod Bogdan, ki ga lahko srečamo ob Tržaški cesti na meji med Brezovico in Ljubljano blizu Pavilijona (izvoz na AC), mi je podaril češnje iz Goriških Brd. Vsakič, ko take češnje srečam, se mi pocedijo sline, saj so res slastne, še posebej so mi pri srcu hrustljavke, ki pa so bolj občutljive, pravi gospod s kmetije Marinič. V Hiši Marinič se trudijo, da bi sadje bilo sveže nabrano, kakovostno. Imajo spoštljiv odnos do narave. Priporočam, cena je tudi ugodna.

V enem od velikih centrov pa sem našla en biser, ki si ga le poglejte http://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=es&u=http://campoytierra.com/&prev=search.

V trgovskem centru so bile na kupu češnje treh proizvajalcev in srečo sem imela, da sem vzela ravno od teh ekoloških kmetov, bile so najboljše češnje, ki sem jih jedla do sedaj. Vendar pozor, vedno berite etikete na embalaži, od koga je zadeva. V prodajalni sem govorila z žensko, ki je kupila češnje drugega proizvajalca in so bila zanič. Verjamem. Pomembno je, da vemo od kod hrana, kdo in kako jo proizvaja. Ali pa se raje ustavite pri lokalnem prodajalcu in kmetu ter vzemite hrano iz prve roke.

Letos naša češnja ni obrodila, lani pa se je šibila pod težo plodov tak oda smo komaj zmogli vse pojesti.

Jagode

Imam prve izkušnje z donatorji sadja.

Zanimive so reakcije ljudi, prodajalcev in proizvajalcev sadja, ko jim predstavim projekt. Od tega, da koga boli glava in nima časa poslušat, do prijaznega, narejenega nasmeha, v očeh pa se svetijo cekini, koliko bom kupila, do iskrega zanimanja.

V Plavi laguni, pokriti tržnici Ljubljana Bežigrad, sem srečala simpatičnega Petra, ki ima na štantu št. 18 napis Cleri Rajič & Co. d.o.o. Ravno si je vzel nekaj minutk za sebe, ko sem mu predstavila projekt. Doniral mi je najboljše jagode, ki sem jih kupljene jedla do sedaj. Bile so res sladke, dišale so po domači njivi in so me nasitile. Cena pa je tudi presenetljivo ugodna, le Euro in pol za košarico. Močno priporočam, ko si jih bom zaželela in bom v Ljubljani, se bom gotovo oglasila tam.

Pa še zanimivost, Petar mi je jagode zavil v folijo in jih dal v debelo papirnato vrečko, ki je po njegovih besedah, dober izolator za jagode, da ostanejo sveže. Ja včeraj je bil zelo vroč dan, v avtu je bilo peklensko in do Notranjih Goric je bila dolga pot. Jagode so se mi obdržale zahvaljujoč njegovi preprosti a učinkoviti metodi.

Jagode jem zelo rada. Z njimi se dobro nasitim vendar morajo biti z njive, naravno rastoče. Če so iz rastlinjaka, gojene in zalivane, tudi več ali manj jih škropijo, potem mi niti okus ni najboljši niti se ne nasitim z njimi. Te jagode so bile zares kot domače, z mojega vrta.

Jagoda je sadež, ki ima v sebi skoraj popolna razmerja vseh snovi, ki jih človeška celica potrebuje za odlično delovanje, obnavljanje, rast in razvoj. Jagode so na mojem jedilniku prva hrana, ko jo uživam.

Doma imam tudi veliko gozdnih jagod. Letos so se mi močno razraste. ker so pod drevesom in sem jim naredila humus, so res lepe in dobre. Ker letos ni veliko dežja, pravzaprav je suša, jih tudi polži ne napadajo. Njihov okus je res nekaj posebnega, prvinskega. Seveda jagod nikoli ne perem. Razlog je, da tako užijem tudi B vitamine - bakterije, ki jih nujno potrebujemo za življenje. Ker jagoda vsebuje veliko vode, prispeva tudi k temu, da se celice obnavljajo in zavirajo staranje.

moje divje jagode na divjem delu vrta v humusu fantastično delajo

letos so divje jagode res lepe

Katera hrana je dobra hrana?

Presni eksperiment teče sedaj že 14 dni. Vabljeni k sodelovanju.

Sama se prehranjujem večinoma s sadjem, zelenjavo in nekaj kuhanega krompirja, razlog je pomanjkanje svežega sadja za obe osebi, ki eksperimentirava.
Druga oseba je izključno sveže sadje in nekaj zelenjave ter gomoljev.

Vabim vse, ki vas eksperiment zanima in rezultati vpliva take prehrane na zdravje, da donirate sveže sadje ali denar. Donatorji bodo obveščani sproti. Ko bo eksperiment končan, bom objavila priročnik za vaš preizkus za lastno zdravje.

• Lahko me povabite obirat sadje, 
• če mate zapuščen sadovnjak ga lahko uredim in bo sadja za vse, tudi za vas,
• lahko menjam ekološko pšenico za sadje 
• menjam tudi pametni telefon v garanciji za sadje
• sprejemam vaše predloge ....

 Donacije sprejemamo na naše drušvo

​Izobraževalno društvo za medije

Silva Požlep, predsednica
GSM: 041 433 737
skype: silva.pozlep



Žabnica 77, 1357 Notranje Gorice
TR pri Delavski hranilnici: SI56 6100 0000 7090 368
DŠT: 95316159

 

Mali donatorji sadja in zelenjave

Nekaj kosil sem že naredila iz malih donacij lokalnih kmetov, pridelovalcev in prodajalcev sadja in zelenjave. Veselo mi prisluhnejo, ne zanima jih preveč a mi donirajo. Hvaležna sem jim za pomoč.

Njihovo sadje in zelenjava sta običajno neoprana. To je zame res super, saj tako ne izgubim nekaterih B bakterij - vitaminov (pozor tukaj gre za procese), ki jih nujno potrebujemo za (zdravo) življenje.

Druga zadeva, ki me pri tej hrani radosti je občutek sitosti. Te hrane lahko pojem malo, pa sem vseeno sita. To še posebej velja za mojega največjega donatorja, mojo njivo. Komaj čakam, da drevesa zrastejo ter nama nudijo dovolj hrane za tovrstno prehranjevanje dlje časa.

Žal naš lokalni prodajalec sveže zelenjave in sadja, ki nas je oskrboval z lokalnimi pridelki, zaprl vrata, saj so v bližini odprli pred kratkim velik trgovski center, ki mu ne more konkurirati s cenami, saj nabavlja po ceni, po kateri veletrgovec prodaja. Ta trgovec bi bil moj donator. Sem malo prepozna. Ni ga več. Takih zgodb je veliko.

Sadje in zelenjava iz velikih trgovskih centrov

Tam najdem različno hrano, ekološko, drago, od manjših pridelovalcev, od velikih pridelovalcev, poceni, različno. Ponudba je ogromna in pestra.

Večina te hrane me ne zadovolji, kot bi bila povsem prazna in me ne nasiti. Pojesti jo moram veliko, dostikrat mi po njej ni dobro.

So pa izjeme. Dobila sem krasen melone, češnje in motovilec - celo neopran. Cena je seveda bila zelo ugodna, še posebej akcijska. In šla sem preveriti, kdo so pridelovalci. Bila sem nemalo presenečena, ker sem prepoznala hrano manjših pridelovalcev, ki se trudijo pridelati hrano na star, naraven način, s čim manj stroji in visoko kakovostjo. To raziskovanje bom nadaljevala. V kolikor se bo kateri od velikih trgovcev odločil biti moj donator, bom poročala o vsaki posamezni hrani, katera se vam splača.

Iz Hoferja sem že dobila zavrnitev, moj projekt jih ne zanima. Tam sem tudi že do sedaj kupovala malo. Imajo zgolj dva izdelka, ki ju ni najti nikjer za zmerno ceno in s tako kakovostjo.

Težava sadja in zelenjave iz  velikih centrov je, da je velikokrat precej podvržen pesticidom, trgajo jih zelene in umetno zorijo, kar je za naš organizem zelo slabo. Pa še zanič okus je. Hrana iz teh centrov ima večinoma zgolj hranilno vrednost, biološke pa ne. Mi pa rabimo oboje.

Kuhana, pečena hrana in predelana hrana

Razlika med uživanjem kuhane hrane in presne hrane je očitna. Še posebej, ker eksperimentirava z enako hrano dve osebi, ena je samo presno in večinoma sadje, jaz pa jem tudi kuhano.

Kuhan krompir in stročnice

Krompir vrem zelo malo časa. Narezan na drobne kose je zame kuhan že po 3 minutah. Žal se ga ne morem jesti surovega zaradi solanina in drugih toksinov, je pa zelo zelo koristen in ohrani tudi 80% C vitamina, ko je kuhan, kar ne zmore nobena druga rastlina. Kuham ga z lupino vred, kar je v redu saj imam domač krompir. Tudi jem ga z lupino vred. Na začetku sem imela s tem težave, še posebej, če je bil krompir starejši z debelo lupino. Imela sem kislino in pekoč občutek v grlu. Sedaj tega ni več. Očitno se je telo navadilo. Vedno pa zraven pojem še košček surovega krompirja zaradi vnosa encimov.
Nekaj časa sva jedla tudi večje količine surovega krompirja. Kak mesec je šlo, potem so se začele težave, bolečine v križu, glavi, slabosti in podobno. Enako je bilo s stročnicami, za katere tako vem, da jih je potrebno nujno prekuhati saj tudi vsebujejo toksine. Stročnice sem povsem nehala jesti. V moji prehrani niso potrebne.
Rada sem delala razne juhe tako, da sem zavrela vodo in skuhala krompir ter dodala kakšno zelenjavo, ko je bilo že malo hladnejše, da se zelenjava ni uničila. Sicer je bilo okusno vendar moram kuhane hrane pojesti veliko, da sem sita, sitost pa ne traja dolgo. 
Kuhana hrana mi ne ustreza in si želim, da bi se lahko prehranjevala samo s surovo. Po kuhani hrani takoj začutim glavobol v čelnem režnju, kar naj bi pomenilo dehidracijo telesa.

Kuhana žita

Zelo rada  sem si delala razne "polente" iz kuhanih žit (vir: delavnice mag. Stipe Hećimović). Razna žita sem grobo zmlela ter jih skuhala toliko, da so bila mehkejša. To mi je zares ustrezalo svoje čase, tudi me je nasitilo. Nadomeščalo mi je kruh. Kruh in polente so me zelo zelo vlekle, našla sem strokovno literaturo, kjer sem dobila odgovor, zakaj je tako in sedaj raziskujem. Ko bom vedela več, bom dopolnila to poglavje tudi z navedbo vseh virov.

Kaljena žita

Kaljena žita bom že vedno uživala vendar v zelo malih količinah, eno žlico nakaljenih semen dnevno. Toliko je dovolj.

Pečen krompir

Pečen krompir mi povzroča največje težave, tudi če je pečen na olivnem olju ali v žerjavici. Čutim težo v želodcu in nisem sita. Povzroča mi slabo voljo, depresijo, slabo počutje. Enako velja za vso drugo pečeno hrano.

Kruh

Tudi kruh je pečen, moka je predrobno mleta zato se prime na črevesje, kvas spremeni kemijsko strukturo in postane za telo nevaren. Po kruhu ne morem na stranišče dva dni, kar je velik alarm in še takrat grem zelo težko na stran. Preverjanje mojega blata in blata osebe, ki eksperimentira z mano, je pokazalo, da je zaradi kruha blato zelo suho, kar pomeni dehidracijo telesa.
Še posebej ne morem na stran, če zraven jem maščobe (avokado, oreščke, semena). Človek bi ostanke hrane moral izločiti po 2 do največ 8 urah, da ima zdravo prebavo in dobro presnovo ter tako ohranja zdravje ter duševno ravnovesje.

Po kuhani ali pečeni hrani mi je zelo vroče. Ponoči ne morem spati. Dvigne se mi pritisk. Imam lahko tudi težke sanje, ki jih na srečo z budnim sanjanjem znam kontrolirati in spremeniti. Postanem utrujena in zaspana. Kuhana in pečena hrana mi povzroča stres, ne morem biti dobre volje, nisem optimistična. Težje se učim in sprejemam odločitve. Nisem dovolj skoncentrirana. Ko spim se mi  večkrat pojavi v kotičkih ust slina, ki zna steči iz ust. To je znamenje, da slinavka ne deluje dobro. Takoj se mi pojavijo vaginalne glivice in glivice na rokah, če pojem več kruha pa še po nogah in kandida. Enako se mi je pojavljalo, ko sem še jedla čokolado in sladkarije ter med. Druga oseba ima podobne simptome razen glivic, ima pa veliko kandide.

Presne tortice - predelana hrana

Predelana rafinirana hrana mi dela kar velike težave, mednje na primer spadajo tudi veganske presne tortice, veganski sendviči, pakirano, konzervirano in podobno. Res, da so presne in veganske tortice ter druga hrana, vendar pa je ta hrana stara in predelana. Ko jo zaužijem dobim takoj krče v želodcu, ščipanje, enako, kot bi užila na primer solato s kisom ali okisan krompir. Kis je razpadanje, kar močno škoduje želodcu, prebavi, celicam.

Opozorilo

Če boste prešli na surovo prehrano naj vas opozorim, da sva to naredila postopoma v nekaj letih, saj je bilo za telo drugače prevelik šok. V kolikor želite, se lahko obrnete name in vam povem kaj več o tem. Telo se mora na nov režim prehranjevanja navaditi, še posebej, če je bolno in ni več mlado. Za pravilno prehranjevanje potrebujemo precej znanja in izkušenj zato bodite pri raznih nasvetih in literaturi zelo previdni, upoštevajte zgolj preverjene avtorje z lastnimi izkušnjami. V literaturi skušajte prepoznati, ali gre za znanstven - strokoven članek - literaturo ali zgolj za prodajno tržno nišo, ki temelji na čustvih in ne na znanju. Hm, morda je celo nekdo financiral zadevo v imenu kapitala. Hrana, ki najbolj zasvoji, gre najbolj v prodajo, to velja tudi za kruh in žitarice (vir: Škodljivost žit; dr. Douglas N. Graham).

Hrana za večnost - presni eksperiment

Do sedaj lahko rečem, sem ugotovila, da je hrana močno povezana z mojim počutjem in zdravjem.

 

Hranila in živila

Spoznala sem nekaj pomembnega; hrana mora vsebovati tako hranila kot živila, ki imajo biološko vrednost. Brez tega je hrana prazna, ne daje mi energije za življenje in delo, sem utrujena, dovzetna za bolezni in brezvoljna. Vsekakor je takrat pojem preveč in nima učinka, zdi se mi bolje, da je sploh ne bi užila.

Raziskava magistrske naloge

Želim si tudi magistrsko nalogo delati na področju vpliva presne hrane na počutje in zdravje ljudi. Kako se bom tega konkretno lotila sedaj raziskujem. Hvaležna sem profesorici Trnavčevičevi, da si je vzela čas zame in mi pomaga na tej zanimivi in zahtevni poti.
Za raziskavo potrebujem veliko presne sveže hrane, največ sadja in nekaj zelenjave. Vesela bom vsakršne pomoči in donatorstva.
Že nekaj let delam na tem, da bi na različnih koncih vzgojila lastno sadje in zelenjavo, a je to dolgoročni vložek, ki zahteva veliko potrpljenja, znanja in sreče z vremenom ter lastniki zemlje. Zato si močno želim imeti nekje v hribih lastno zemljo, odmaknjeno od civilizacije, v miru z lastno čisto vodo.

Zgodovina moje prehrane

Ozreti se nazaj v zgodovino prehranjevanja je zanimivo. Še posebej, ker so s tem povezani tudi učinki in uspešnost.
Moji predniki so se večinoma prehranjevali z mesom in mlečnimi izdelki ter kuhano, predelano, vloženo, rafinirano hrano. Kar nekaj je bilo dehidrirane hrane, kruha in stročnic. Tudi mene so prehranjevali tako, že v maternici in kasneje, ko sme rastla. Rastla sem zelo hitro. Imela sem hude napade sinusov, angine, zelo krhke a debele kosti, veliko zvinov, zlomov, težko sem se gibala. Največ me je zanimalo znanje, pogovori z modrimi starejšimi in narava, v katero sem venomer uhajala in skušala bivati kar tam, v gozdu. Oboževala sem živali in se od njih učila. Danes sem za te izkušnje vesela.

Vegetarijanstvo

Že kot otrok nisem hotela jesti mesa. Po njem mi je bilo pogosto slabo in sem bruhala. V najstniških letih sem ga nehala jesti, razen rib in morskih sadežev in sem se začela prehranjevati vegetarijansko. Zelo sem bila navezana na mlečne izdelke vseh vrst, še posebej na sire. Tudi tiste, najbolj smrdljive.
Pri šestindvajsetih sem tako resno zbolela, da bi se lahko moja pot takrat tudi končala. Odločila sem se živeti, zato sem se poglobila v literaturo o zdravi prehrani. Naletela sem na knjigo, ki se je še spominjam vendar se žal ne spomnim naslova. Iz nje še danes črpam znanje, ki mi koristi pri ohranjanju zdravja. Takrat sem prešla na presno hrano, svežo, brez dodatkov. Pozdravila sem si bolezni in se obnovila tako, da sem  veljala za medicinski čudež. Od takrat naprej je moja zdravnica bolj svetovala tak način prehranjevanja kot tablete. Ko sem zašla kasneje v čustvene težave v partnerstvu, sem na tak način prehranjevanja pozabila, začela sem se zopet basati z mlečnimi izdelki in kruhom predvsem. Dokler nisem drugič zbolela tako, da mi zdravniki niso mogli več pomagati.
Zakaj je tako, sem izvedela v knjigi Kitajska študija : najcelovitejša kdajkoli izdelana študija o prehrani in osupljivih posledicah prehrane ter hujšanja na dolgoročno zdravje / T. Colin Campbell in Thomas M. Campbell II. ; [prevod SITIS]. Ta knjiga je bila zame šok in prelomnica tako v razmišljanju kot tudi življenju.

Veganstvo prvič

Kaj veganstvo pravzaprav je si vsak po svoje razlaga. Preden sem se odločila za to pot, sem dve leti preizkušala na sebi različne vrste prehranjevanja, od klasične, vegetarijanske do veganske. Najbolj se mi je obnesla veganska, vegetarijanska pa mi je povzročalo simptome, ki so mi povedali, da z mojo prebavo in telesom nekaj ni v redu. Med tem časom sem dojela, da moram študirati vse vrste znanstvene in strokovne literature, če hočem razumeti delovanje svojih celic, svoje potrebe v skladu z genetiko, ki mi jo narekuje DNK, da bom razumela reakcije mojega telesa. Hkrati sem spoznala, da to ni dovolj, da moram razumeti tudi rastline, biologijo, fiziko, kemijo in celo psihologijo, če hočem zaživeti polno, srečno življenje v večnost. Srečala sem se z mnogo neresnicami in namernimi zavajanji s strani sistema ter industrije v imenu dobička. Tako sem se odločila tudi za študij Upravljanja trajnostnega razvoja. Tik pred magistrsko sem ugotovila, da je najboljši ekonomist tisti, ki zna upravljati svoje telo tako, da živi zelo dolgo (večno). Seveda je to zaenkrat teza ali pa preprosto želja. Rezultate bo prinesel čas.

začela sem jesti vegansko, imela sem še hude zdravstvene težave in 85 kg (2011)

V dveh letih prehranjevanja z rastlinsko hrano, sem pozdravila večino bolezni, si rešila življenje in shujšala za 40 kg - skoraj za polovico. Jedla sem surovo, kuhano, pečeno, vloženo, dehidrirano in tudi nekaj predelane hrane. Verjela sem, da je tako v redu, saj se je moje življenje močno spremenilo na bolje. Zdravniški izvidi so pokazali neverjetne rezultate. Vendar, da se mi je izboljšala kri, sem morala obvezno vključiti v prehrano divje, samonikle rastline. Glede tega toplo priporočam knjige Tomaža Petauerja.

sok iz divjih rastlin in sadja

divja solata, ajvar, omaka iz semen, kokosa, sezama, lanu in česna

juha s krompirjem, ječmenom in bučkami - zeljna solata s papriko in paradižniki

kisana repa - omaka iz zelenjave in semen ter oreščkov

zelje in nakaljena pšenična semena s papriko in peteršiljem

rukola s feferoni in mlado čebulo

cvetovi dimeka, maline (plodovi in listi), kopriva in ribez

kaljena pšenica tudi pozimi (pšenična trava za solato in sočenje)

zeliščni hladni namok (čaj)

Veganstvo drugič

Ko sem se nekaj časa tako prehranjevala in je teža izginjala, vračalo se mi je zdravje, kri je postala res dobra, sem bila zadovoljna. Po nekaj časa pa sem ugotovila, da to še ni to. Nekaj težav, ki jih prej nisem videla, ker so bile druge večje, ni izginilo, kar vztrajale so. To je bil znak, da še vedno nekaj ne delam prav.

Kaj, mi je povedala knjiga Prehrana 80/10/10. Sedaj to raziskujem, neki rezultati pa se že kažejo.

Preprostost bivanja

Preprostost bivanja

Že nekaj let se ukvarjam s koščkom najete zemlje sredi urbane civilizacije pri Ljubljani. Daje mi mir in veselje. Ko se zasanjam in opazujem rastline, mimo pridrvi vlak in ropot mi do temeljev pretrese živčevje. Končno so tudi nehali graditi kanalizacijo. Opazim, da je veliko miši in voluharjev, veliko nekajletnih rastlin, tako divjih kot domačih, je suhih. Zavzdihnem, saj je davek civilizacije med deli za kanalizacijo terjal odselitev družine podlasic, ki so namesto mačk lovile glodavce. Pogrešam jih, ravnovesje je brez njih podrto.

Muc muc muc ... mama vpije in mačka, ki sta se prej delala, da lovita (v resnici je eden spal, drugi je meditiral, da lovi) sta jadrno oddirjala na večerjo briketov in mačje konzerve. Od te hrane sta debela in bolna, njuna genetika namreč narekuje, naj lovita, se giblje in jesta surovo. Čustva naše mame pa so njuno genetiko spremenila v hišni copati za božanje ter crklanje. 

Srečko največkrat ni v akciji, najbolje ulovi domačo mamo.

Alfa Gustl se dela, da lovi, ponavadi ga med tem zmoti domača mama.

Divja mačka, ki se ne pusti božati, Blackie pride sicer ponoči, žal pa ga naša mačkozavra kaj hitro prepodita. 

Že prav, da v vasi delajo kanalizacijo, saj v potok, kjer so bile nekoč ribe, raki, pižmovke, vidre in še druge živali, ni več življenja. Vsako leto pri mojem vrtu gnezdita divja raca in racman in se že dobro poznamo, a to je vse. Voda je umazana, smrdi in peče, če pride v stik s kožo. Potok je poln kemikalij in umazanije, plastike, odvrženih reči. Morda se bo potem kaj izboljšalo. Pomnim, da smo nekoč vodo zajemali iz potoka, jo pili, z njo kuhali in prali. Nismo poznali praškov, prali smo s pepelom in peskom. Otroci smo se v njej igrali in se pozimi drsali. Ne pomnim, kdaj je nazadnje zamrznila tako, da bi na njej lahko igrali hokej, kot nekoč. Najhuje je bilo, ko je bol v bližini mesar, ki je klavniške odplake spuščal direktno v potok. Nič ni pomagalo, saj je poznal ljudi na višjih položajih. Poleti smo morali imeti okna zaprta. Nekaj let, dokler mu je zdravje služilo, nismo zračili hiše. Bogastvo in poznanstva mu pri ohranjanju lastnega življenja nista pomagala.

Vendar pa, preprostost bivanja ne potrebuje kanalizacije. Ko se naučiš prav kompostirati lastno blato, je to čudovit vir hranil za rastline, najboljši možen gnoj za vrt. Tudi če lulaš na vrt je dobro, saj živali tvoj vonj zaznajo in ga spoštujejo. Na klasičnem vrtu poleg mojega srne kar rade pojedo fižol in druge pridelke, pri meni pa jih ne.